|
USTAVNI ZAKON 25. junij 1991
|
Verfassungsgesetz |
|
slowenischer Text nach "Uradni List
Republike Slovenije, Ljubliana, torek 25. junij 1991, I. Jahrgang,
1. Stück, Seite 1 Gesetz Nr. 6/1991". |
("Übergangsgesetz") geändert durch
|
|
Das Verfassungsgesetz vom 27. Juli 1994 hat folgende
Präambel vor den Text des (neuen) Verfassungsgesetzes gestellt: "Izhajajoč iz ugotovitve, da je – zaradi pomanjkanja volje nekaterih drugih držav, nastalih na ozemlju nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije (v nadaljnjem besedilu: nekdanja SFRJ) in bank s sedežem v teh državah, – zaradi dejanskih in pravnih razlogov, ki jih pogojujejo: vojna na delu ozemlja nekdanje SFRJ, mednarodne sankcije proti tako imenovani ZRJ (Srbija in Črna gora) in zlom finančnih in gospodarskih sistemov v nekaterih državah, nastalih na ozemlju nekdanje SFRJ, protipravna in goljufiva uporaba skupnih finančnih sredstev nekdanje SFRJ s strani tako imenovane ZRJ, tudi za financiranje agresorske vojne na delu ozemlja nekdanje SFRJ, sporazum o pravnem nasledstvu in o prevzemu obveznosti in terjatev nekdanje SFRJ in pravnih oseb na njenem ozemlju sedaj nemogoč in tudi v bližnji prihodnosti bistveno otežen in zaradi ugotovitve, da bi uveljavitev terjatev tujih upnikov, kot tudi subjektov iz tako imenovane ZRJ (Srbija in Črna gora), ki so postali upniki na podlagi nakupov terjatev iz naslova novega finančnega sporazuma – New Financing Agreement (v nadaljnjem besedilu: NFS), po katerem so solidarno zavezane za odplačilo celotnega dolga tudi banke s sedežem v Republiki Sloveniji, pomenila veliko nevarnost za finančni in gospodarski sistem Republike Slovenije ter z namenom, da se na podlagi pogajanj s tujimi upniki poišče pošteno rešitev za prevzem ustreznega deleža državnih dolgov nekdanje SFRJ, katerih neposredni koristnik ni ugotovljiv Državni zbor Republike Slovenije sprejema"
|
|
| 1. Člen. Organi
Republike Slovenije prevzamejo v skladu s tem zakonom
izvrševanje pravic in dolžnosti, ki so bile z ustavo Republike
Slovenije in ustavo SFRJ prenešene, na organe SFRJ.
|
Artikel 1. Die
Behörden der Republik Slowenien üben im Einklang mit diesem
Gesetz die Rechte und Pflichten aus, die gemäß der Verfassung
der Republik Slowenien und der Bundesverfassung der SFRJ bisher
den Behörden der Sozialistischen Föderativen Republik
Jugoslawien übertragen waren.
|
| 2. Člen. Delegatom
v Zveznem zboru Skupščine SFRJ iz Republike Slovenije
preneha mandat. Delegatom Skupščine Republike Slovenije v
Zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ, ki so opravljali
to funkcijo do uveljavitve tega zakona, in delegatom
Skupščine Republike Slovenije za Zbor republik in pokrajin
Skupščine SFRJ, ki so bili izvoljeni na skupni seji vseh
zborov Skupščine Republike Slovenije dne 30. julija 1990,
preneha mandat. Skupščina Republike Slovenije
izvoli dvanajst člansko delegacijo, ki na podlagi njenih
pooblastil sodeluje v Skupščini SFRJ v pogajanjih za izvedbo
postopka razdružitve dosedanje SFRJ, v pogajanjih o
reševanju tekočih vprašanj in v dogovarjanju o morebitnem
oblikovanju skupnosti suverenih držav na ozemlju dosedanje
SFRJ. Dosedanji član Predsedstva SFRJ iz Republike Slovenije je pooblaščen, da kot predstavnik Republike Slovenije v skladu s smernicami Skupščine Republike Slovenije sodeluje v delu Predsedstva SFRJ. Organi Republike Slovenije pri uresničevanju nalog, ki
izhajajo iz tega zakona, sodelujejo z ustreznimi organi
dosedanje SFRJ.
|
Artikel 2.
Das Mandat der Vertreter der Republik Slowenien im Bundesrat
der Versammlung der SFRJ ist beendet. Das Mandat der Vertreter der Versammlung der Republik Slowenien im Rat der Republiken und Provinzen in der Versammlung der SFRJ, die bis zum Inkrafttreten dieses Gesetzes von der Versammlung der Republik Slowenien in den Rat der Republiken und Provinzen in einer gemeinsamen Sitzung aller Kammern der Versammlung der Republik Slowenien gewählt wurden, endet am 30. Juli 1990. Die Versammlung der Republik Slowenien wählt eine Delegation aus zwölf Mitgliedern, die auf der Grundlage ihrer Befugnisse an den Verhandlungen über die Auflösung des ehemaligen Jugoslawiens mit der Versammlung der SFRJ teilnehmen und die Verhandlungen über aktuelle Themen und über die mögliche Schaffung einer Gemeinschaft souveräner Staaten auf dem Gebiet der ehemaligen SFRJ aufnehmen. Das bisherige Mitglied der Präsidentschaft der SFRJ aus der Republik Slowenien wird unter den Weisungen, die die Versammlung der Republik Slowenien erläßt, zur Vertretung der Republik Slowenien in der Präsidentschaft der SFRJ ermächtigt. Die Behörden der Republik Slowenien werden, in Durchführung der Aufgaben, die ihnen durch dieses Gesetz übertragen werden, mit den zuständigen Behörden der SFRJ zusammenarbeiten.
|
| 3. Člen. Na
ozemlju Republike Slovenije veljajo mednarodne pogodbe,
ki jih je sklenila Jugoslavija in se nanašajo na
Republiko Slovenijo. Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije v treh mesecih predloži Skupščini Republike Slovenije pregled mednarodnih pogodb, ki se nanašajo na Republiko·Slovenijo, na podlagi katerega Skupščina Republike Slovenije sprejme akt o notifikaciji teh mednarodnih pogodb drugim pogodbenim strankam.
|
Artikel 3.
Auf dem Gebiet der Republik Slowenien gelten die, vom
früheren Jugoslawien geschlossenen internationalen
Verträge, soweit sie einen Bezug auf die Republik
Slowenien haben, fort. Der Vollzugsrat legt der Versammlung der Republik Slowenien binnen drei Monaten eine Übersicht über diejenigen internationalen Verträge vor, die einen Bezug auf die Republik Slowenien haben, vor und die Versammlung der Republik Slowenien beschließt, welchen Vertragsparteien die Übernahme der Rechte und Verpflichtungen aus diesen Verträgen zu notifizieren ist.
|
| 4. Člen.
Do izdaje ustreznih predpisov Republike Slovenije se
v Republiki Sloveniji smiselno uporabljajo kot
republiški predpisi tisti zvezni predpisi, ki so
veljali v Republiki Sloveniji ob uveljavitvi tega
zakona, kolikor ne nasprotujejo pravnemu redu
Republike Slovenije in kolikor ni s tem zakonom
drugače določeno. Pristojnosti ki so jih imeli po predpisih iz prejšnjega odstavka organi in organizacije SFRJ preidejo v skladu s tem zakonom na organe in organizacije Republike Slovenije. Če takega organa oziroma organizacije ni, Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije določi začasno pristojni organ oziroma organizacijo.
|
Artikel 4.
Bis zur Ersetzung der einschlägigen Vorschriften
durch die Republik Slowenien, gelten die Gesetze und
andere Vorschriften, die bisher in der Republik
Slowenien Geltung hatten, sinngemäß ab dem
Inkrafttreten dieses Gesetzes fort, soweit sie nicht
der Rechtsordnung oder den sonstigen staatlichen
Grundregeln widersprechen oder soweit dieses Gesetz
nichts anderes bestimmt. Die Zuständigkeiten der Behörden der SFRJ gehen nach den Bestimmungen des vorstehenden Absatzes auf die Behörden der Republik Slowenien über. Wenn eine entsprechende Behörde fehlt, ist der Vollzugsrat der Republik Slowenien befugt, die zuständige Behörde zu bestimmen bzw. einzurichten.
|
| 5. Člen. Z
dnem uveljavitve tega zakona začnejo z delom
Banka Slovenije, Republiška carinska uprava,
Republiški devizni inšpektorat, Republiška
uprava za zračno plovbo, Republiška uprava za
telekomunikacije, Urad Republike Slovenije za
standardizacijo in meroslovje ter Urad Republike
Slovenije za varstvo industrijske lastnine. Organi iz prvega odstavka tega člena prevzemajo svoje pristojnosti v skladu z zakonom, lahko pa tudi po dogovoru z ustreznimi organi dosedanje SFRJ.
|
Artikel 5.
Ab dem Inkrafttreten dieses Gesetzes nimmt die
Bank von Slowenien, die nationale
Zollverwaltung, das staatliche Amt für
Außenhandel, die nationale Flugüberwachung, die
nationale Telekomunikationsbehörde, das Amt der
Republik Slowenien für Normen und der
Wetterdienst sowie das Patentamt ihre Arbeit
auf. Die in Absatz 1 genannten Behörden übernehmen ihre Aufgaben in Übereinstimmung mit dem Gesetz, doch kann vorläufig auch eine Fortführung der Aufgaben durch die zuständigen Behörden der früheren SFRJ angeordnet werden.
|
| 6. Člen.
Upravni organi SFRJ, njihove enote ali
deli, ki so opravljali zadeve iz svoje
pristojnosti na ozemlju Republike Slovenije,
preidejo v upravne organe Republike
Slovenije.
Delavci organov iz prejšnjega odstavka
nadaljujejo z delom kot delavci upravnih
organov Republike Slovenije. Z zakonom se določi rok, do katerega morajo ti delavci izpolniti splošne pogoje, ki so predpisani za sklenitev delovnega razmerja v organih Republike Slovenije.
|
Artikel 6.
Die Verwaltungsbehörden der SFRJ, deren
bisherige Zuständigkeit ganz oder teilweise
auf dem Gebiet der Republik Slowenien lag,
werden Verwaltungsbehörden der Republik
Slowenien. Die Mitarbeiter der im vorstehenden Absatz genannten Behörden werden Mitarbeiter der Verwaltungsbehörden der Republik Slowenien. Die allgemeinen Bedingungen zur Übernahme und Zulassung der Mitarbeiter der Behörden der Republik Slowenien sowie die Frist, bis zu der die Mitarbeiter diese Bedingungen zu erfüllen haben, werden durch Gesetz bestimmt.
|
| 7. Člen.
Diplomatska in konzularna
predstavništva, kulturno informativni
centri in druga predstavništva SFRJ v
tujini, ustanovljena po zakonu o
opravljanju zunanjih zadev iz
pristojnosti zveznih upravnih organov in
zveznih organizacij (Uradni list SFRJ,
št. 56/81), prenehajo opravljati naloge
iz okvira svojih pristojnosti za
Republiko Slovenijo, če z dogovorom z
ustreznimi organi dosedanje SFRJ ni
drugače urejeno. Predstavništva iz prejšnjega odstavka opravljajo naloge za državljane Republike Slovenije in pravne osebe iz Republike Slovenije v tujini v okviru pristojnosti in pooblastil organov Republike Slovenije. Izvršni svet Skupščine Republike
Slovenije lahko po predhodnem soglasju
Komisije za mednarodne odnose Skupščine
Republike Slovenije sklene dogovor v
okviru dosedanje SFRJ, da diplomatska in
konzularna predstavništva,
kulturno-informativni centri in druga
predstavništva SFRJ v tujini prevzamejo
zastopanje oziroma varovanje interesov
Republike Slovenije.
|
Artikel 7.
Die diplomatischen Vertretungen, Kultur-
und Informationszentren und andere
Auslandsbüros der SFRJ, die durch das
Gesetz über die auswärtigen
Angelegenheiten (Gesetzblatt SFRJ Nr.
56/81) errichtet wurden und deren
Befugnisse als föderale Behörden und
Organisationen der SFRJ, enden in Bezug
auf die Republik Slowenien, soweit nicht
mit den zuständigen Behörden der
ehemaligen SFRJ nichts anderes
vereinbart wurde. Die Zuständigkeiten der Vertretungen im Sinne des vorstehenden Absatzes werden für Bürger der Republik Slowenien und juristische Personen der Republik Slowenien im Ausland von den Behörden der Republik Slowenien übernommen werden. Der Vollzugsrat der Republik Slowenien schließt nach vorheriger Zustimmung des auswärtigen Ausschusses der Versammlung der Republik Slowenien einen Vertrag im Rahmen der bisherigen SFRJ zu den diplomatischen und konsularischen Vertretungen, Kultur- und Informationszentren und anderen Büros der SFRJ im Ausland und über die vorläufige Übernahme der Vertretung im Ausland oder zum Schutz der Interessen der Republik Slowenien.
|
|
Člen 8. Vsi sodni in
upravni postopki, ki so se začeli
pred organi SFRJ, se nadaljujejo
pred pristojnimi organi Republike
Slovenije. Posamični pravni akti, ki so jih izdali organi SFRJ ali organi drugih
republik SFRJ, pa še niso bili
izvršeni, so izvršljivi na ozemlju
Republike Slovenije ob načelu
dejanske vzajemnosti, če ne,
nasprotujejo pravnemu redu Republike
Slovenije. Posamični pravni akti, ki jih po
uveljavitvi tega zakona izdajo
organi drugih republik dosedanje
SFRJ, veljajo v Republiki Sloveniji
v primerih, na način in pod pogoji,
ki veljajo za posamične pravne akte
tuje države.
|
Artikel 8.
Alle Gerichts- und
Verwaltungsverfahren, die bei den
Behörden der SFRJ liegen, werden bei
den zuständigen Behörden der
Republik Slowenien weitergeführt. Die von Behörden oder anderen Stellen der SFRJ ausgestellten Verwaltungsverfügungen, die noch nicht umgesetzt sind, werden auf dem Gebiet der Republik Slowenien auf der Grundlage der tatsächlichen Gegenseitigkeit durchgeführt, soweit diese nicht der Rechtsordnung der Republik Slowenien widersprechen. Einzelne Verwaltungsverfügungen, die nach dem Inkrafttreten dieses Gesetzes durch die Behörden der anderen Republiken der ehemaligen SFRJ erlassen werden, und die nach den bisherigen Bestimmungen Wirksamkeit in der Republik Slowenien erlangen würden, erlangen diese Geltung nur in der Form und nach den geltenden Bestimmungen der entsprechenden Gesetze des dann fremden Landes.
|
|
9. Člen. Republika
Slovenija prevzame v upravljanje
vse premično in nepremično
premoženje, s katerim so na
ozemlju Republike Slovenije do
uveljavitve tega zakona
upravljali zvezni organi ter
poveljstva, enote in zavodi
Jugoslovanske ljudske armade. Prevzem premoženja Jugoslovanske ljudske armade se izvrši postopoma,
najkasneje do konca leta 1993, v
skladu z odredbami Predsedstva
Republike Slovenije o
preimenovanju enot Jugoslovanske
ljudske armade, v enote
Teritorialne obrambe Slovenije. Republiški upravni organ,
pristojen za obrambo v skladu z
zakonom oziroma dogovorom
zagotovi, da v skladu z
odločitvami Predsedstva
Republike Slovenije premoženje
iz prejšnjega odstavka, s
katerim so do uveljavitve tega
zakona upravljala poveljstva,
enote in zavodi Jugoslovanske
ljudske armade, prevzamejo v
upravljanje poveljstva, enote in
zavodi Teritorialne obrambe
Republike
|
Artikel 9.
Die Republik Slowenien übernimmt
die Verwaltung des gesamten
beweglichen und unbeweglichen
Vermögens der jugoslawischen
Volksarmee sowie deren Behörden,
Einheiten und Einrichtungen, das
sich beim Inkrafttreten dieses
Gesetzes im Hoheitsgebiet der
Republik Slowenien befindet. Die Übernahme von Truppenteilen der jugoslawischen Volksarmee als Einheiten der territorialen Verteidigung Sloweniens wird schrittweise und in Übereinstimmung mit den Erlassen der Präsidentschaft der Republik Slowenien bis zum Ende des Jahres 1993 erfolgen. Die für die Verteidigung zuständige Behörde wird in Übereinstimmung mit dem Gesetz oder der Vereinbarung sowie in Übereinstimmung mit den Erlassen der Präsidentschaft der Republik Slowenien die bis zum Inkrafttreten dieses Gesetzes betriebenen Einheiten, Behörden und Einrichtungen der jugoslawischen Volksarmee in die Verwaltung des Hauptquartiers der Einheiten und Einrichtungen der territorialen Verteidigung der Republik übernehmen.
|
|
10. Člen.
Izvršni svet Skupščine
Republike Slovenije v
treh mesecih predloži
Skupščini Republike
Slovenije izhodišča za
pogajanja za uveljavitev
ustreznega deleža
Republike Slovenije pri
delitvi nepremičnega in
premičnega premoženja
SFRJ, ki se nahaja na
ozemlju SFRJ in v
tretjih državah ob
upoštevanju deleža, ki
ga je Republika
Slovenija prispevala v
premoženje SFRJ.
|
Artikel 10.
Der Vollzugsrat der
Republik Slowenien wird
der Versammlung der
Republik Slowenien
binnen drei Monaten
Vorschläge über
Verhandlungen vorlegen,
mit dem eine angemessene
Verteilung des
beweglichen und
unbeweglichen Vermögens
sowie der
Verbindlichkeiten der
SFRJ, das sich auf dem
Gebiet des ehemaligen
Jugoslawien und in
Drittstaaten befindet,
vereinbart werden soll
und zwar unter
Berücksichtigung des
Anteils, zu dem
Slowenien an dem Aufbau
des Eigentums der SFRJ
beigetragen hat.
|
|
11. Člen.
Republika Slovenija
bo na podlagi
sporazuma o pravnem
nasledstvu SFRJ
prevzela tisti delež
državnih dolgov SFRJ,
ki se nanaša
na Republiko
Slovenijo, in tisti
delez s stram SFRJ
garantiranih
dolžniških
obveznosti, katerih
koristniki so pravne
osebe s sedežem na
ozemlju Republike
Slovenije.
Republika Slovenija
bo prevzela ustrezen
delež tištih
državnih dolgov SFRJ,
katerih neposredni
koristnik ni
ugotovljiv. Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije je pooblaščen za pogajanja o prevzemu deležev državnih dolgov SFRJ iz prvega in drugega odstavka tega člena.
|
Artikel 11.
Die Republik
Slowenien übernimmt
auf der Grundlage
einer Vereinbarung
über die
Rechtsnachfolge der
SFRJ den Anteil an
den Staatsschulden
der SFRJ, die sich
auf die Republik
Slowenien beziehen
und jene Anteile an
den
Schuldverschreibungen
der SFRJ, deren
Nutznießer
juristische Personen
auf dem Gebiet der
Republik Slowenien
sind. Die Republik Slowenien übernimmt den entsprechenden Anteil der Staatsschulden der SFRJ, auch wenn ein direkter Empfänger nicht feststellbar ist. Der Vollzugsrat der Republik Slowenien ist ermächtigt, über die Übernahme der Anteile der Staatsschulden der SFRJ gemäß Absatz 1 und 2 dieses Artikels zu verhandeln.
|
|
12. Člen.
Državni arhivi SFRJ,
ki se nahajajo na
ozemlju Republike
Slovenije, pripadejo
Republiki Sloveniji. Republiki Sloveniji pripadejo, vsi državni arhivi SFRJ, ki se nanašajo
na Republiko
Slovenijo. Republika
Slovenija prevzame
terjatve SFRJ glede
državnih arhivov, ki
se nahajajo v
tretjih državah in
imajo svoje poreklo
na ozemlju Republike
Slovenije, iq
državnih arhivov, ki
se nahajajo v
tretjih državah in
se nanašajo na
Republiko Slovenijo. Izvršni svet
Skupščine Republike
Slovenije je dolžan
storiti vse, kar je
potrebno za
pridobitev državnih
arhivov, omenjenih v
drugem in tretjem
odstavku tega člena,
ter za določitev
pravičnega deleža
ostalih državnih
arhivov SFRJ, ki
pripade Republiki
Sloveniji.
|
Artikel 12.
Das Eigentum des
Staatsarchivs der
SFRJ, das sich im
Hoheitsgebiet der
Republik Slowenien
befindet, wir
Eigentum der
Republik Slowenien. Die Dokumente aus dem Staatsarchiv der SFRJ, die einen Bezug auf die Republik Slowenien haben, sind Eigentum der Republik Slowenien. Die Republik übernimmt die Vermögenswerte der SFRJ, die sich in den Staatsarchiven von Drittländern befinden sowie auch die anderen Dokumente aus staatlichen Archiven, die sich in Drittländern befinden und die ihren Ursprung im Hoheitsgebiet der Republik Slowenien haben oder die im Zusammenhang dazu stehen. Der Vollzugsrat der Republik Slowenien ist verpflichtet, alles zu tun, was notwendig ist, um die Vermögenswerte und Dokumente gemäß den Absätzen 2 und 3 dieses Artikels in die nationalen Archive zu übernehmen und einen fairen Anteil des Staatsarchivs der SFRJ zur Errichtung eines Staatsarchivs der Republik Slowenien zu erhalten.
|
|
13. Člen.
Državljani drugih
republik, ki so na
dan plebiscita o
neodvisnosti in
samostojnosti
Republike Slovenije
23. decembra 1990
imeli prijavljeno
stalno prebivališče
v Republiki
Sloveniji in tukaj
tudi dejansko živijo,
so do pridobitve
državlianstva
Republike Slovenije
po 40. členu zakona
o državljanstvu
Republike Slovenije
oziroma do izteka
rokov po 81. čletlu
zakona o tujcih
izenačeni v pravicah
in dolžnostih z
državljani Republike
Slovenije, razen v
primerih iz 16.
člena tega zakona.
|
Artikel 13.
Bürger anderer
Republiken, die am
Tag der
Volksabstimmung über
die Unabhängigkeit
und Souveränität der
Republik Slowenien
am 23. Dezember 1990
ihren ständigen
Wohnsitz in
Slowenien hatten und
tatsächlich hier
leben, genießen bis
zum Erwerb der
Staatsbürgerschaft
der Republik
Slowenien nach
Artikel 40 des
Gesetzes über die
Staatsbürgerschaft
der Republik
Slowenien oder dem
Ablauf der Frist
nach Artikel 81 des
Ausländergesetzes
die gleichen Rechte
und Pflichten eines
Bürgers der Republik
Slowenien, außer in
den, im Artikel 16
dieses Gesetzes
genannten Fällen.
|
|
14. Člen.
Republika Slovenija
zagotavlja v skladu
z dogovorom iz
devetega člena tega
zakona aktivnim
vojaškim osebam,
vojakom po pogodbi
in civilnim osebam v
službi v
Jugoslovanski
ljudski armadi
statusne, socialne
in druge pravice,
pridobljene do
uveljavitve tega
zakona po zveznih
predpisih v
poveljstvih, enotah
in zavodih
Jugoslovanske
ljudske armade, ki
se na podlagi 4.
člena ustavnega
zakona za izvedbo
ustavnih amandmajev
XCVI in XCVII k
ustavi Republike
Slovenije na
področju ljudske
obrambe preimenujejo
v poveljstva, enote
in zavode
Teritorialne obrambe
Republike Slovenije,
če v roku,
določetlem v aktu o
preimenovanju,
nadaljujejo delo kot
pripadniki
Teritorialne obrambe
Republike Slovenije. Pravice iz prejšnjega odstavka zagotavlja Republika Slovenija tudi drugim aktivnim vojaškim osebam, vojakom po pogodbi in civilnim osebam v službi v Jugoslovanski ljudski armadi, ki nadaljujejo službo v Teritorialni obrambi Republike Slovenije.
|
Artikel 14.
.
|
|
15. Člen.
Državljanom
Republike Slovenije,
ki na dan
uveljavitve tega
zakona služijo
vojaški rok v
Jugoslovanski
ljudski armadi,
preneha dolžnost
služenja vojaškega
roka v Jugoslovanski
ljudski armadi.
Njihov odpust iz
Jugoslovanske
ljudske armade
uredijo pristojni
organi Republike
Slovenije sporazumno
z organi SFRJ. Republika Slovenija nudi pravno varstvo vsem državljanom Republike Slovenije, ki jim preneha dolžnost služenja vojaškega roka v skladu s tem zakonom.
|
Artikel 15.
Für die Bürger der
Republik Slowenien,
die am Tag des
Inkrafttretens
dieses Gesetzes
Wehrdienst in der
jugoslawischen
Volksarmee
ableisten, hört die
Pflicht auf,
Wehrdienst in der
jugoslawischen
Volksarmee
abzuleisten. Ihre
Entlassung aus der
jugoslawischen
Volksarmee regeln
die zuständigen
Behörden der
Republik Slowenien
in Absprache mit den
Behörden des
ehemaligen
Jugoslawien. Die Republik Slowenien bietet allen Bürgern der Republik Slowenien Rechtsschutz, deren Wehrpflicht in Übereinstimmung mit diesem Gesetz endet.
|
|
16. Člen.
Fizičnim osebam: ki
ob uveljavitvi tega
zakona nimajo
državljanstva
Republike Slovenije,
ter pravnim osebam,
ki imajo ob
uveljavitvi tega
zakona svoj sedež
izven Republike
Slovenije, so ob
dejanski vzajemnosti,
do ureditve pravic
tujih oseb glede
nepremičnin
zajamčene lastninska
pravica in druge
stvarne pravice na
nepremičninah v
obsegu, kot jih
imajo ob uveljavitvi
tega zakona. Do ureditve pravic tujih oseb na nepremičninah osebe iz prejšnjega odstavka ne morejo pridobiti lastninske pravice ali drugih stvarnih pravic na nepremičninah na območju, Republike Slovenije, razen na podlagi dedovanja in ob pogoju dejankske vzajemnosti.
|
Artikel 16.
.
|
|
17. Člen.
Delegatom v Zveznem
zboru Skupščine SFRJ
iz Republike
Slovenije in
delegatom Skupščine
Republike Slovenije
v Zboru republik in
pokrajin Skupščine
SFRJ, ki jim po 2.
členu tega zakona
preneha mandat,
zagotavlja Republika
Slovenija pravice po
predpisih, ki
veljajo za
funkcionarje
Republike Slovenije
ali dosedanje SFRJ,
če je za njih to
ugodnejše. Osebam, ki so bile na predlog organov Republike Slovenije izvoljene na funkkcije ali imenovane na delovna mesta v organih dosedanje SFRJ, in ki jim preneha funkcija oziroma delovno razmerje v organih SFRJ, zagotavlja Republika Slovenija pravice po predpisih, ki veljajo za funkcionarje oziroma delavce v državnih organih REpublike Slovenije ali dosedanje SFRJ, če je za nijh to ugodnejše.
|
Artikel 17.
.
|
|
18. Člen.
Republika Slovenija
zagotavlja varstvo
pravic borcev,
vojaških pokojnin s
stalnim
prebivališčem v
Republiki Sloveniji,
ter borcev, vojaških
invalidov in članov
fružin padlih borcev
narodnoosvobodilne
vojne Jugoslavije v
Deželi
Furlaniji-Julijski
krajini v Republiki
Italiji in v Deželi
Koroški v Republiki
Avstriji, v obsegu
in pod pogoji, ki so
jih do uveljavitve
tega zakona določali
predpisi SFRJ.
|
Artikel 18.
.
|
|
19. Člen.
Za dinarske hranilne
vloge in sredstva na
tekočih računih
občanov, vložena v
bankah na ozemlju
Republike Slovenije,
za katere je do
uveljavitve tega
zakona jamčila
Narodna banka
Jugoslavije,
prevzame jamstvo
Banka Slovenije po
stanju na dan
uveljavitve tega
zakona. Za dinarske hranilne vloge in sredstva na tekočih računih občanov, ki imajo stalno prebivališče naozemlju Republike Slovenije, vložena v Poštni hranilnici, za katera je do uveljavitve tega zakona jamčila Narodna banka Jugoslavije, prevzame jarilstvo Banka Slovenije po stanju na dan uveljavitve tega zakona. Za devize na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah, vložene v bankah na ozemlju Republike Slovenije, za katere je do uveljavitve tega zakona jamčila SFRJ, prevzame jamstvo Republika Slovenija po stanju na dan uveljavitve tega zakona.
|
Artikel 19.
.
|
|
20. Člen.
Določbe kazenskega
zakona SFRJ (Uradni
list SFRJ, št.
44/76, 34/84, 74/87,
57/89, 3/90 in
38/90), s katerim je
kot predmet
kazenskopravnega
varstva določena
SFRJ, njen pravni
red, njeni organi,
predstavniki ali
državni simboli ali
se kazenskopravno
varstvo kako drugače
določa glede na
dosedanje oiemlje
SFRJ ali dosedanje
državljanstvo SFRJ,
se v Republiki
Sloveniji
uporabljajo kot
določbe, s katerimi
se varuje Republika
Slovenija, njen
pravni red, njeni
organi, predstavniki,
državni simboli,
oziroma se
kazenskopravno
varstvo omejuje na
ozemlje oziroma
državljanstvo
Republike Slovenije,
kolikor ti objekti
n.iso varovani s
kazenskim zakonom
Republike Slovenije
(Uradni list SRS, št.
12/77, 3/78, 19/84,
47/87, 33/89 in
5/90). Glede uporabe kazenske zakonodaje Republike Slo'venije za kazniva dejanja, storjena zunaj ozemlja Republike Slovenije, se uporabljajo določbe XII. poglavja kazenskega zakona SFRJ s tem, da se omejijo na kazensko zakonodajo Republike Slovenije in na državljanstvo Republike Slovenije, ter da se za kazniva dejanja, storjena v tujini, štejejo kazniva dejanja, storjena zunaj ozemlja Republike Slovenije.
|
Artikel
20. .
|
|
21. Člen.
Izvršni svet skrbi
za izvrševanje tega
zakona in v okviru
svojih pristojnosti
sprejema akte in
ukrepe, ki so
potrebni za njegovo
izvrševanje, ter o
tem poroča Skupščini
Republike Slovenije
najmanj vsake tri
mesece.
|
Artikel
21. Der
Vollzugsrat ist für
die Durchführung
dieses Gesetzes
sowie für die im
Rahmen dieses
Gesetzes ausgeübten
Befugnisse, die für
die Durchführung
erforderlich sind,
verantwortlich und
erstattet der
Versammlung der
Republik Sloweniens
mindestens alle drei
Monate darüber
Bericht.
|
|
22. Člen.
Ne glede na 74. člen
zakona o zunanjih
zadevah, 39. člen
zakona o
organizaciji in
delovnem področju
republiške uprave
ter 18. člen zakona
o cenah, začno ti
zakoni veljati z
dnem uveljavitve
tega zakona.
|
Artikel 22. Ungeachtet des Artikels 74 des Gesetzes über die auswärtigen Angelegenheiten, des Artikels 39 des Gesetzes über die Organisation der Landesverwaltung und des Artikels 18 des Preisgesetzes treten diese Gesetze mit dem Inkraftreten dieses Gesetzes in Kraft. |
|
Durch
Verfassungsgesetz
vom 27. Juli 1994
wurde an dieser
Stelle mit Wirkung
vom 27. Juli 1994
folgender Artikel
eingefügt: "22a. Člen. Republika Slovenija, Agencija Republike Slovenije za sanacijo bank in hranilnic in banke iz tega ustavnega zakona bodo urejale obveznosti in izvajale ukrepe, ki jih določa ta ustavni zakon."
|
Durch Verfassungsgesetz vom 27. Juli 1994 wurde an dieser
Stelle mit Wirkung
vom 27. Juli 1994
folgender Artikel
eingefügt: "Artikel 22a. Die Republik Slowenien sowie die Agentur der Republik Slowenien zur Sanierung der Banken und Sparkassen unterliegen den Verpflichtungen und setzen die Maßnahmen um, die durch dieses Verfassungsgesetz bestimmt sind."
|
|
Durch
Verfassungsgesetz
vom 27. Juli 1994
wurde an dieser
Stelle mit Wirkung
vom 27. Juli 1994
folgender Artikel
eingefügt: "22b. Člen. Ljubljanska banka d.d., Ljubljana in Kreditna banka Maribor, d.d. Maribor prepustita poslovanje in premoženje novima bankama, ustanovljenima po določbah tega ustavnega zakona. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka Ljubljanska banka d.d., Ljubljana in Kreditna banka Maribor, d.d. Maribor obdržita: – celotne potencialne obveznosti iz naslova solidarne odgovornosti po NFS in drage potencialne obveznosti iz razmerij do NBJ in nekdanje SFRJ za tisti del, za katerega so dolžniki v drugih republikah nekdanje SFRJ, – ustrezni del potencialnih terjatev iz teh naslovov, – celotne obveznosti za devize na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah, za katere Republika Slovenija ni prevzela jamstva po 19. členu tega ustavnega zakona, – obveznosti do NBJ in tiste obveznosti do tujih upnikov, za katere je dala jamstvo nekdanja SFRJ, sredstva pa so porabili končni koristniki iz drugih republik nekdanje SFRJ, – pripadajoče terjatve iz teh naslovov. Ljubljanska banka d.d., Ljubljana obdrži odnos do sedanjih podružnic in hčere Ljubljanske banke d.d. s sedeži v drugih republikah na ozemlju nekdanje SFRJ s tem, da obdrži tudi ustrezni delež terjatev do NBJ iz naslova deviznih hranilnih vlog."
|
Durch Verfassungsgesetz vom 27. Juli 1994 wurde an dieser
Stelle mit Wirkung
vom 27. Juli 1994
folgender Artikel
eingefügt: "Artikel 22b. .
|
|
Durch
Verfassungsgesetz
vom 27. Juli 1994
wurde an dieser
Stelle mit Wirkung
vom 27. Juli 1994
folgender Artikel
eingefügt: "22c. Člen. Pristojno sodišče vpiše po uradni dolžnosti: – Agencijo Republike Slovenije za sanacijo bank in hranilnic kot lastnika in upravo Ljubljanske banke d.d., Ljubljana, Trg republike 3, in Kreditne banke Maribor d.d., Ljubljana, Trg republike 3, – upravljanje s preostankom premoženja kot njun poslovni predmet."
|
Durch Verfassungsgesetz vom 27. Juli 1994 wurde an dieser
Stelle mit Wirkung
vom 27. Juli 1994
folgender Artikel
eingefügt: "Artikel 22c. .
|
|
Durch
Verfassungsgesetz
vom 27. Juli 1994
wurde an dieser
Stelle mit Wirkung
vom 27. Juli 1994
folgender Artikel
eingefügt: "22č. Člen. Z dnem uveljavitve tega ustavnega zakona se ustanovita novi banki. Firmi novih bank sta: – Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana, Trg republike 2, – Nova Kreditna banka Maribor d.d., Maribor, Vita Kraigherja 4. Ustanovitelj novih bank je Agencija Republike Slovenije za sanacijo bank in hranilnic. Predmet poslovanja novih bank so posli iz 2. člena zakona o bankah in hranilnicah (Uradni list RS, št. 1/91-1 in 46/93). Novi banki imata status bank v sanaciji. Vodita ju začasni upravi, imenovani z odločbama Agencije Republike Slovenije za sanacijo bank in hranilnic. Upravi novih bank morata sprejeti zaključni bilanci bank iz 22. b člena tega ustavnega zakona po stanju na dan uveljavitve tega ustavnega zakona. V teh bilancah so izkazane obveznosti do NBJ in obveznosti do tujih upnikov iz naslova odnosov s subjekti iz nekdanje SFRJ, kot tudi ustrezno premoženje. Upravi novih bank morata izdelati tudi otvoritveno bilanco po stanju na dan uveljavitve tega ustavnega zakona. Zaključni in otvoritveni bilanci iz šestega in sedmega odstavka tega člena mora najpozneje v 90 dneh od uveljavitve tega ustavnega zakona pregledati revizorska hiša in jih potrditi upravni odbor Agencije Republike Slovenije za sanacijo bank in hranilnic. Novi banki postaneta z dnem ustanovitve lastnici vseh dobroimetij na računih v tujini. Plačila, ki so na dan uveljavitve tega ustavnega zakona na poti, se upoštevajo v premoženjskem stanju bilanc novih bank. Novi banki začneta s poslovanjem naslednji dan po ustanovitvi. Agencija Republike Slovenije za sanacijo bank in hranilnic ostane lastnik bank iz 22. b člena tega ustavnega zakona in postane lastnik novih bank po stanju na dan uveljavitve tega ustavnega zakona. Agenciji Republike Slovenije za sanacijo bank in hranilnic se z dnem uveljavitve tega ustavnega zakona vrnejo obveznice, izdane bankam v sanaciji v zameno za terjatve, ki se po določbah tega ustavnega zakona ne prenesejo na novi banki. Vrnjene obveznice Agencije Republike Slovenije za sanacijo bank in hranilnic prenese na novi banki kot vplačilo kapitala. Pristojno sodišče vpiše po uradni dolžnosti novi banki v sodni register po stanju in na dan uveljavitve tega ustavnega zakona. Po zaključeni sanaciji banki iz tega člena nadaljujeta poslovanje po predpisih o bankah."
|
Durch Verfassungsgesetz vom 27. Juli 1994 wurde an dieser
Stelle mit Wirkung
vom 27. Juli 1994
folgender Artikel
eingefügt: "Artikel 22d. .
|
|
Durch
Verfassungsgesetz
vom 27. Juli 1994
wurde an dieser
Stelle mit Wirkung
vom 27. Juli 1994
folgender Artikel
eingefügt: "22d. Člen. Novi banki prevzameta vso ostalo aktivo, vključno s preostankom terjatev in obveznosti bank iz 22. b člena tega ustavnega zakona. Novi banki iz prejšnjega odstavka prevzameta tudi: – delež terjatev do NBJ iz naslova izplačanih deviznih vlog varčevalcem v Republiki Sloveniji, – delež potencialne obveznosti do tujih upnikov po NFS za končne koristnike s sedežem v Republiki Sloveniji, ki v skladu s sporazumom s tujimi komercialnimi bankami postane neposredna obveznost novih bank."
|
Durch Verfassungsgesetz vom 27. Juli 1994 wurde an dieser
Stelle mit Wirkung
vom 27. Juli 1994
folgender Artikel
eingefügt: "Artikel 22e. .
|
|
Durch
Verfassungsgesetz
vom 27. Juli 1994
wurde an dieser
Stelle mit Wirkung
vom 27. Juli 1994
folgender Artikel
eingefügt: "22e. Člen. Delež dolga iz drugega odstavka 11. člena tega ustavnega zakona bo prevzela Republika Slovenija v skladu z določbami novega sporazuma s tujimi komercialnimi bankami in novimi bilateralnimi sporazumi s članicami Pariškega kluba, ko bodo sklenjeni in ratificirani v Državnem zboru Republike Slovenije."
|
Durch Verfassungsgesetz vom 27. Juli 1994 wurde an dieser
Stelle mit Wirkung
vom 27. Juli 1994
folgender Artikel
eingefügt: "Artikel 22f. Die Republik Slowenien übernimmt in Übereinstimmung mit Artikel 11 Absatz 2 dieses Verfassungsgesetzes und den Bestimmungen eines neuen Übereinkommens mit den ausländischen Geschäftsbanken und neuen bilateralen Abkommen mit dem Pariser Club, die von der Staatsversammlung der Republik Slowenien zu ratifizieren sind, die entsprechende Schuldenquote.
|
|
Durch
Verfassungsgesetz
vom 27. Juli 1994
wurde an dieser
Stelle mit Wirkung
vom 27. Juli 1994
folgender Artikel
eingefügt: "22f. Člen. Republika Slovenija in novi banki ne priznavajo dolga tujim upnikom, za katere veljajo sankcije Organizacije združenih narodov v skladu z Resolucijo Varnostnega sveta OZN št. 757/1992 in 820/1993. Tudi v primeru ukinitve sankcij OZN iz prejšnjega odstavka oziroma do sklenitve in ratifikacije celovitega ali delnega sporazuma o pravnem nasledstvu nekdanje SFRJ, oziroma sporazuma s tujimi upniki, nobeno uveljavljanje terjatev in noben pravni ali drug začet postopek, usmerjen na zaseg premoženja bank ne more imeti nobenih pravnih posledic in ga sodišča Republike Slovenije ne bodo priznavala."
|
Durch Verfassungsgesetz vom 27. Juli 1994 wurde an dieser
Stelle mit Wirkung
vom 27. Juli 1994
folgender Artikel
eingefügt: "Artikel 22g. Die Republik Slowenien und die neu gegründete Bank erkennen die Schulden bei ausländischen Gläubigern nicht an, sofern die Vereinten Nationen im Einklang mit den Resolutionen 757/1992 und 820/1993 des Sicherheitsrates der UN dies billigt. Auch im Falle der Zurücknahme der im vorhergehenden Absatz bezeichneten UN-Sanktionen und nach dem Abschluss und der Ratifizierung einer vollständigen oder teilweisen Vereinbarung über die Regelungen zur Rechtsnachfolge des ehemaligen Jugoslawien oder einer Vereinbarung mit ausländischen Gläubigern, werden die Ansprüche, die in juristischen oder anderen Verfahren angemeldet wurden, weder durch die Beschlagnahme von Vermögenswerten, noch durch die Gerichte der Republik Slowenien oder die Banken anerkannt."
|
|
Durch
Verfassungsgesetz
vom 27. Juli 1994
wurde an dieser
Stelle mit Wirkung
vom 27. Juli 1994
folgender Artikel
eingefügt: "22g. Člen. Medsebojna pravna razmerja med bankami s sedežem v Republiki Sloveniji, ki izhajajo iz NFS, se v celoti prenesejo na novi banki. Pravna razmerja z varčevalci, za katere sta v skladu z 19. členom tega ustavnega zakona prevzeli jamstvo Banka Slovenije oziroma Republika Slovenija, kot tudi pravna razmerja z ostalimi subjekti, ki izhajajo iz prenesenega dela poslovanja novih bank, ostanejo nespremenjena. Novi banki zagotavljata tekoče in nemoteno poslovanje s svojimi varčevalci in ostalimi komitenti."
|
Durch Verfassungsgesetz vom 27. Juli 1994 wurde an dieser
Stelle mit Wirkung
vom 27. Juli 1994
folgender Artikel
eingefügt: "Artikel 22h. .
|
|
Durch
Verfassungsgesetz
vom 27. Juli 1994
wurde an dieser
Stelle mit Wirkung
vom 27. Juli 1994
folgender Artikel
eingefügt: "22h. Člen. Upniki bank iz 22. b člena tega ustavnega zakona in stečajni upravitelj ne morejo spodbijati pravnih dejanj po 125. do 130. členu zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93). Ne glede na določbe 30. člena zakona p predsanaciji, sanaciji, stečaju in likvidaciji bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 1/91-I in 46/93) velja za stečajni postopek bank iz 22. b člena tega ustavnega zakona naslednji vrstni red: 1. terjatve iz bančnih vlog, za katere jamči Republika Slovenija, Banka Slovenije ali Agencija za zavarovanje vlog v bankah in hranilnicah; 2. terjatve Republike Slovenije, njenih agencij, organov in organizacij ter Banke Slovenije; 3. terjatve upnikov, ki niso lastniki banke; 4. terjatve lastnikov banke. Ob zmanjšanju osnovnega kapitala bank iz 22. b člena tega ustavnega zakona se ne uporabljajo določbe 347. do 358. člena zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93 in 29/94). Za novi banki se ne uporabljajo določbe 9. člena zakona o bankah in hranilnicah (Uradni list RS, št. 1/91-1 in 46/93). Za statut nove banke ne velja obličnost po prvem odstavku 184. člena zakona o gospodarskih družbah."
|
Durch Verfassungsgesetz vom 27. Juli 1994 wurde an dieser
Stelle mit Wirkung
vom 27. Juli 1994
folgender Artikel
eingefügt: "Artikel 22i. .
|
|
23. Člen.
Ta ustavni zakon
začne veljati z
razglasitvijo.
|
Artikel
23.
Dieses
Verfassungsgesetz
tritt mit seiner
Verkündung in Kraft.
|
|
Ljubljana,
dne 25.
junija
1991
Skupščina
Predsednik
|
Laibach, den 25. Juni 1991 Versammlung Präsident
|
ž